Mesinska ožina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mesínska ožína (italijansko Stretto di Messina) je 32 km dolga in od tri do osem kilometrov široka morska ožina med otokom Sicilijo in Kalabrijo na celinski strani, prek katere sta povezana Jonsko in Tirensko morje.
V antičnih časih je bila ožina znana kot Fretum Siculum. Zaradi naravnih vrtincev ter močnih in iregularnih morskih tokov ter močnih vetrov je plovba skoznjo nevarna. V antičnih časih se je zato spletla legenda o Scili in Karibdi, morskih pošastih, ki prežita na pomorščake. Prvi naj bi iz telesa izraščalo šest krvoločnih pasjih glav, ki so pomenile smrt za vse, ki so se jih preveč približali, druga pa naj bi trikrat dnevno goltala ogromne količine vode in jo nato spet izbljuvala, ter s tem ustvarjata orjaški vrtinec. Tok v Messinski ožini je povezan z bibavico in se praviloma obrne približno vsakih šest ur. Tok od juga proti severu imenujejo rema montante, tok v nasprotni smeri pa rema scendente. Dosežeta lahko hitrost do 9 km/h.
Redna trajektna linija povejuje Messino na Siciliji z Villo San Giovanni na celini, poleg tega pa obstaja tudi hidrogliser med Messino in mestom Reggio di Calabria. Za leto 2005 načrtujejo začetek gradnje visečega mostu, ki bi prečkal ožino. Most z razponom 3300 metrov ne bi bil le najdaljši svoje vrste, ampak bi moral na seizmično dejavnem območju biti sposoben zdržati tudi močne potresne sunke. Po načrtih naj bi gradnjo, ki bo stala 4,6 milijarde evrov, zaključili v šestih letih. Od leta 1957 pa Sicilijo že povezjuje s celino 220 kV daljnovod, ki ožino prečka med dvema 200 m visokima stebroma.