Krvna skupina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Krvna skupina pomeni klasifikacijo krvi na osnovi prisotnosti antigenov na površini rdečih krvničk. Antigeni so kemijsko gledano beljakovine, ogljikovi hidrati, glikoproteini ali glikolipidi.

Najbolj razširjena in poznana sistema krvnih skupin sta sistem AB0 in sistem Rhesus, saj vključujeta antigene, ki so najpomembnejši s stališča imunoloških reakcij pri transfuziji krvi. Običajno navajanje izgleda kot omemba antigena A ali B (oziroma AB, če sta prisotna oba antigena in 0, če ni prisoten ne antigen A ne antigen B) ter prisotnosti faktorja Rhesus D kot pozitivno/negativno; na primer posameznik s krvno skupino A negativno ima na rdečih krvničkah prisoten antigen A, antigen B in faktor Rhesus D pa sta odsotna.

[uredi] Razširjenost krvnih skupin

Krvna skupina	pogostnost v svetu
0+	38 %
A+	34 %
B+	9 %
0−	7 %
A−	6 %
AB+	3 %
B−	2 %
AB−	1 %

[uredi] Kompatibilnost krvnih skupin

Če dobi prejemnik krvi kri z antigeni, ki jih sicer njegove lastne celice ne posedujejo, jih njegov imunski sistem prepozna kot tujke in pride do imunske reakcije ter posledično do zlepljenja rdečih krvničk.

Ker osebe s krvno skupino 0  ne posedujejo nobenih antigenov (ne A, ne B in ne Rhesus D) na eritrocitih, veljajo za univerzalne krvodajalce, saj lahko njihovo kri prejmejo ljudje vseh krvnih skupin.

Prejemnik	Darovalec
	O-	O+	A-	A+	B-	B+	AB-	AB+
O-	x
O+	x	x
A-	x		x
A+	x	x	x	x
B-	x				x
B+	x	x			x	x
AB-	x		x		x		x
AB+	x	x	x	X	X	X	X	X