Geografija Brazilije
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Brazilijo geografsko sestavljajo tri naravne celote. Severni del države tvorijo obronki starega nizkega Gvajanskega višavja, nekaj južneje pa se širi velika nižina Amazonke, na jugu je Brazilsko višavje. Nižina Amazonke se razteza od podnožja Andov do Atlantskega oceana. Stara osnova je grajena iz starejših kristaliničnih in paleozojskih skrilavcev, pokrita pa je z mladimi in starimi nanosi Amazonke. Brazilsko višavje je z rečnimi dolinami razčlenjena enolična ravnina, ki se postopno znižuje od visokega roba ob Atlantski obali proti zahodo in severozahodu. Gorski greben Sera je grajen iz odpornih, pretežno eruptivnih kamenin (Sera Domar, Sera da Mantiqueira, Sera do Espinbaco). Najvišji vrh je Bandiera (2950 m). Strmi robovi primorskih Sera so močno erodirani. V severovzhodnem delu višavja so se razvile visoke ravnine Chapados, ki proti obali Atlantskega oceana prehajajo v nizke ravnine Sertao. Obala Brazilije je pretežno slabo razčlenjena. Prodišča zapirajo obalne lagune in jezera, najbolj sta poznani Lagoa Mirim in Lagoa dos Patos.
[uredi] Podnebje, vode, rastlinstvo
Zaradi ogromnega prostora je podnebje Brazilije različno. Jugovzhodna obala in primorje imajo vlažno in vročo podnebje. Na Brazilskem višavju so poletja hladnejša in letna količina padavin je manjša, samo na skrajnem severovzhodu višavja je letna količina padavin zelo majhna-400 do 500mm. Nižavje Amazonke ima pretežno ekvatorialno podnebje z enolično razporeditvijo padavin čez celo leto-okoli 1000 mm ob morski obali in približno 2000 mm v najzahodnejših področjih. Nobenih izmenjavanj letnih časov ni. Najjužnejši del Brazilskega višavja doseže subtropsko cono in prehaja na skrajnem jugu v zmerni pas.
Hidrografsko se Brazilija deli na tri področja, od katerih porečje Amazonke obsega okoli 60% področja, porečje La Plata okoli 17% področja, ostanek pa pripada porečjem vzhodne Brazilije. V vzhodni Braziliji se je razvilo nekaj samostojnih rečnih sistemov. V področju Amazonke so nizka razvodja povzročila spajanje rečnih voda. Poznamo bifurkacijo reke Casiquiare, ki spaja porečji Amazonke in Orinoka. Brzice in slapovi ustvarjajo ovire za plovbo po velikih rekah.
[uredi] Rastlinstvo-gozd
Gozd pokriva velik del nižine Amazonke, žal ga uničujejo z nesmiselnim požiganjem. Gozd je različen glede na količino dežja, kjer ga je dovolj raste igapo-džungla, kjer je bolj suho raste ete-džungla. Višje ravnine Brazilskega višavja so savanska področja z redkimi in svetlimi gozdovi araukarija. Ob rekah najdemo vlažne galerijske gozdove.
